Slovenski izgnanci 1941-1945

Temeljne smernice za izgon Slovencev je podpisal Heinrich Himmler, državni komisar za utrjevanje nemštva in obenem šef nemške policije, že 18. aprila 1941. Določale so, da bo izgon potekal v štirih valovih:​

1. val - izgon vseh slovenskih izobražencev (učitelji, profesorji, duhovniki, sodniki, uradniki in zdravniki). Šlo je za izgon v Srbijo, skupaj je bilo v 12 transportih izgnanih 4801 slovenskih izgnancev.

2. val - izgon večine ljudi, ki so se naselili na Gorenjsko in Spodnjo Štajersko po letu 1914. V ta sklop so sodili predvsem primorski Slovenci, ki so se v času 1. svetovne vojne in po njej množično naseljevali na ti dve področji. Izgnance so, glede na sprejet dogovor na konferenci med ustaškimi in nemškimi predstavniki 4. junija 1941 v Zagrebu, izganjali na področje Neodvisne države Hrvaške. Skupaj je bilo v Hrvaško in Bosno izgnanih 9963 izgnancev. 

3. val - izgon ljudi iz obsavsko-obsoteljskega področja. To je bilo področje ob meji z Italijo in Neodvisno državo Hrvaško. Samo tu so predvideli izgon 180.000-200.000 Slovencev. Tu so hoteli naseliti Nemce, predvsem tiste s Kočevske, ki bi "z mečem in plugom" varovali ta del meje nemškega rajha. Izgon je potekal v štirih fazah:

   • Prva faza - od 24. oktobra do 17. novembra. Izgnali so 34 transportov z 22.797 izgnanci. Izgnali so jih v Spodnjo Šlezijo, na Branderburško, v Hannovrsko, na Turinško in v Saško.

   • Druga faza - od 23. novembra do 9. decembra 1941. V tej fazi so izgnali 19 transportov z 9.448 izgnanci. Izganjali so na področje Würtemberške pokrajine in na Badensko.

   • Tretja faza - med 24. januarjem in 5. februarjem 1942. V petih transportih so odpeljali na Badensko 2071 izgnancev. Nemška okupatorska oblast je v tem času izgnala 58 transportov s 34.316 izgnanci. 

   • Četrta faza - je potekala od 26. marca do 30. julija 1942. Tu gre za dodaten izgon, ki je potekal počasi. Izganjali so ljudi, ki so jih v prejšnjih fazah začasno pustili doma, ker so jih potrebovali za razna nujna dela in so potem zanje našli nadomestilo. Izgnani so bili štirje transporti z okrog 2.000 Slovenci.

4. val - izgon vseh, ki ne zaprosili za sprejem v nemški raznarodovalni organizaciji ali jih Nemci iz rasnih in političnih razlogov ne bi želeli sprejeti. Nemški okupator je že aprila 1941 začel na zasedenem področju z zapiranjem prebivalstva. Prve aretacije so izvajali člani Švabsko-nemške kulturne zveze, pozneje pa enota nemške varnostne policije in orožništva.

​

Vir:

Fürst Irena. Slovenski izgnanci 1941-1945. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije 2014.